Kdo je Modžtaba Hamenej, novi iranski vrhovni voditelj

Za razliko od očeta je 56-letni Modžtaba Hamenej večinoma ostajal v ozadju in se izogibal javnim nastopom. Nikoli ni imel uradne vladne funkcije, govorov ali intervjujev, na voljo pa je le nekaj njegovih fotografij.

Kljub temu so se že leta pojavljale govorice, da ima v Iranu precejšen vpliv v ozadju. Ameriške diplomatske depeše, ki jih je objavil WikiLeaks, so ga opisovale kot tistega, ki zares vleče niti, veljal pa naj bi za sposobnega in odločnega člana iranskega režima, piše BBC.

Kljub temu bi se njegova izbira lahko izkazala za sporno. Islamska republika je bila ustanovljena leta 1979 po strmoglavljenju monarhije, njihova ideologija pa temelji na načelu, da mora biti vrhovni voditelj izbran zaradi svojega verskega ugleda in dokazanih vodstvenih sposobnosti, ne pa na podlagi dednega nasledstva.

Eden od članov iranske Skupščine strokovnjakov, verskega telesa, ki izbira vrhovnega voditelja, je pred dvema letoma dejal, da Ali Hamenej nasprotuje ideji, da bi bil njegov sin kandidat za naslednjega vrhovnega voditelja. Modžtaba se o tovrstnih ugibanjih ni nikoli javno izrekel.

Kdo je torej Modžtaba Hamenej na podlagi (sicer pomanjkljivih) javnih podatkov?

Rodil se je 8. septembra 1969 na severovzhodu Irana v mestu Mašad. Je drugi od Hamenejevih šestih otrok. Izobrazbo je prejel na verski šoli Alavi v Teheranu.

Ko je bil star 17 let, je Modžtaba po poročanju iranskih medijev služil v vojski med iransko-iraško vojno.

Leta 1996 je Hamenej svoje izobraževanje nadaljeval v svetem mestu Kom, ki ga imajo za center šiitske teologije. Do takrat ni nosil verskih oblačil, prav tako pa ni jasno, zakaj se je za vstop v semenišče odločil šele pri tridesetih, saj se za to pot ljudje običajno odločijo že v mladosti. Prav tako je Modžtaba (zaenkrat) le duhovnik srednjega ranga.

V zadnjih dneh so nekateri iranski mediji in funkcionarji začeli Modžtabo že naslavljati z nazivom ajatola, kar opazovalci razumejo kot poskus, da bi okrepili njegov ugled in ga predstavili kot verodostojnega voditelja. Ta naziv naj bi sicer pridobil glede na učenost in znanje, a tudi Alija Hameneja so leta 1989, ko je bil izbran za vrhovnega voditelja, hitro povzdignili.

Obtožbe političnega vmešavanja

Modžtaba je bil prvič javno izpostavljen med predsedniškimi volitvami leta 2005, na katerih je zmagal Mahmud Ahmadinedžad. V odprtem pismu Hameneju je reformistični kandidat Mehdi Karubi Modžtabo obtožil, da se je vmešal v volitve s pomočjo pripadnikov Islamske revolucionarne garde (IRGC) in milice Basij, ki naj bi verskim skupinam delile denar, da bi Ahmadinedžadu pomagale do zmage.

Štiri leta pozneje se je Modžtaba znova soočil z enakimi obtožbami. Ponovna izvolitev Ahmadinedžada je sprožila množične proteste po vsej državi, znane kot Zeleno gibanje.

Takratni namestnik notranjega ministra je izid označil za volilni državni udar, nato pa so ga zaprli za sedem let. To je pripisal neposrednemu ukazu Modžtabe Hameneja.

Pred neizkušenim voditeljem izredno zahtevna naloga

Zdaj, ko je Modžtaba postal novi vrhovni voditelj Irana, mnogi pričakujejo, da bo nadaljeval trdo politiko svojega očeta. Nekateri prav tako ocenjujejo, da se človek, ki je v ameriško-izraelskih napadih izgubil očeta, mater in ženo, verjetno ne bo uklonil pritisku Zahoda.

Čaka ga izjemno zahtevna naloga, saj mora zagotoviti preživetje Islamske republike in prepričati javno, da je prav on oseba, ki lahko državo pripelje iz političnega in gospodarskega brezna. Občutek, da se republika spreminja v sistem, kjer se oblast deduje, bi lahko še poglobil nezadovoljstvo javnosti.

Prav tako mu seveda grozi, da tudi njega ubijejo. Izraelski obrambni minister je prejšnji teden dejal, da bo vsak naslednik ajatole Alija Hameneja "nedvoumna tarča za likvidacijo".